\u017denska Kompanija Fritule je bila prva \u017eenska klapa v Sloveniji. Ustanovljena je bila marca 2012 v Dekanih pri Kopru. Kompanija pomeni dru\u0161\u010dina, torej dru\u0161\u010dina \u017eensk, ki jih zdru\u017euje veselje do petja dalmatinskih, istrskih in slovenskih pesmi – v Dalmaciji bolj poznana kot Klapa. Beseda “Fritule” pomeni ocvrto sladko testo (nekateri mu re\u010dejo tudi fritulice ), ki so ga pove\u010dini kot sla\u0161\u010dice delale \u017eene v na\u0161ih istrskih vaseh.<\/p>\n
Po dolgoletnem dru\u017eenju in petju dalmatinskih pesmi \u010dlani klape Vela Luka in O\u0161jak, tu bi rade izpostavile na\u0161e prijatelje Ivana, Ton\u010dija, Bricota in Jakova iz Kor\u010dule (Vela Luka), je dvema \u010dlanicama Jasmini in Sabini, pri\u0161la ideja, da bi se tudi pri nas ustanovila \u017eenska klapa. Velika zahvala za vso pomo\u010d in anga\u017eiranost okrog delovanja klape gre predvsem eni osebi, ki pa ne \u017eeli biti omenjena. S svojo anga\u017eiranostjo in trudom jih spodbuja in motivira na njihovi poti.
\nMoto, ki so ga punce prenesle iz Kor\u010dule k nam je “MU\u0106I I KANTAJ”.<\/p>\n
<\/p>\n
Danes klapo sestavlja deset pevk, ki jih povezuje ljubezen do petja. Izvajajo dalmatinske narodne in popularne pesmi brez in tudi z instrumentalno spremljavo. Pele so \u017ee na velikih odrih kot so Tivoli, Avditorij, \u0161portne dvorane in \u0161otori \u0161irom po Sloveniji. Pod okriljem umetni\u0161kega vodje maestra Maria Petvarja so svoj glas ponesle tudi izven slovenskih meja. Nastopale so \u017ee v sosednji Italiji, Avstriji in na Hrva\u0161kem. Ni\u010dkolikokrat pa so razveseljevale tudi na \u0161agrah in raznih osebnih praznovanjih.<\/p>\n
Med njihovimi dose\u017eki bi omenili predvsem to, da so kot debitantke sodelovale na Omi\u0161kem festivalu, leta 2015 pa na festivalu \u017eenskih klap Omi\u0161ljanska rozeta. V septembru 2013 so kot gostje klape Kumpanji gostovale na dobrodelnih koncertih na Kor\u010duli. Oder so si delile z nekaterimi legendami klapskega petja kot so klapa Kumpanji, Tomislav Brali\u0107 in klapa Intrade, klape Kampanel, Maslina, ter mnogimi priznanimi pevci kot so Krunoslav Ki\u010do Slabinac, Du\u0161ko Lokin, Goran Karan,Tereza Kesovija, Gibonni in drugi.<\/p>\n
Leta 2016 so kon\u010dno do\u010dakale izdajo prvega CD-ja z naslovom M\u00f3litva.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010cudoviti otoki Jadranskega morja, romanti\u010dni pogledi na son\u010dni zahod, veselje do prijateljevanja, dru\u017eenje s Kor\u010dulanskimi pevci in velika \u017eelja po petju, je bil razlog, da je pri Jasmini in Sabini vzcvetela ideja, da ta preprosta a globoka \u010dustva oto\u010danske pesmi, lahko prikli\u010dejo, bolje re\u010deno pripojejo, tudi doma. Harmoni\u010dnost morskega vala, ki se s svojo melodijo ne\u017eno zajeda v skalnato obalo, pesem galeba, ki utrujene ribi\u010de prosi za ko\u0161\u010dek ribe, pogled na jasenske barve vinograda in lepoto oljke, ki jo maestral ne\u017eno pozibava v toplem poletnem ve\u010deru, so melodije narave. Narave, ki je doma tudi v Istri in kar sama kli\u010de da jo preoble\u010demo v pesem.<\/p>\n
Potrebna je bila samo \u0161e harmoni\u010dna dru\u017eba, ali kot ji \u00bbIstijani\u00ab re\u010demo kompanija prijateljic. Jasmina in Sabina sta dodali \u0161e dve veliki \u017elici soprana, \u0161\u010depec alta, naribali nekaj intonacije, vse skupaj ne\u017eno preme\u0161ali s prijetno melodijo, posolile z vztrajnostjo, cvrle v dekanski ponvi, da je lepo zazvenelo in \u00bbfritule\u00ab so vro\u010de zadi\u0161ale. Kasneje so kompanje zmesi dodale \u0161e dve jajci, da je zmes bolj umirjena in skladna v zlato-rjavi barvi.<\/p>\n
\u00bb\u017denska kompanija fritule\u00ab so \u00bbcvrte\u00ab. Na\u0161e none so fritule cvrle le za velike praznike, sedaj jih lahko posku\u0161amo ve\u010dkrat. Trenutno di\u0161ijo po Dalmaciji, ko bodo dodale \u0161e kak\u0161no merico doma\u010dega nare\u010dja pa bo morda nekega dne zadi\u0161alo tudi po doma\u010di Istri.<\/p>\n
Kompanija \u2013 latinsko compagnie, compagnio, pomeni dru\u017eba, tovari\u0161ija, dru\u0161\u010dina, slovar skj \u2013skupina ljudi, ki jih dru\u017eijo skupni interesi<\/p>\n
Komoanjon iz lat. Companio, con panis (kruh), kdor si skupaj slu\u017ei kruh. Pri\u0161el je s svojimi starimi kompanijoni, tovari\u0161i prijatelji<\/p>\n
Klapa-skupina, dru\u0161\u010dina, zdru\u017eeni v klapo (slovar Slovenskega knji\u017enega jezika)<\/p>\n
Fritule je sladica, ki je po vsej Sloveniji znana pod imenom mi\u0161ke. Neko\u010d so jih v Istri pripravljali predvsem na Bo\u017ei\u010d in za Pust.<\/p>\n
Na Istrskem polotoku so danes naseljeni prete\u017eno trije narodi, Hrva\u0161ki, Slovenski in Italijanski. Tudi zaradi tega je doma\u010da govorica sestavljenka sloven\u0161\u010dine, italijan\u0161\u010dine in hrva\u0161\u010dine z primesjo avstrijskega jezika in nem\u0161\u010dine. V temu se ka\u017ee v vsej svoji lepoti tudi kultura, pre\u017eeta z vso njeno tradicijo.<\/p>\n
Zaradi svoje zgodovine, ki Istri ni prizana\u0161ala, saj so jo sekali delili, si jo prila\u0161\u010dali, z njo trgovali, je kulturolo\u0161ko gledano \u0161e bolj zanimiva, multikulturna, prepletena z razli\u010dnimi narodi toda \u0161e vedno izvirna pokrajina z bogato kulturolo\u0161ko tradicijo.<\/p>\n
Po razpadu Habsbur\u0161ke monarhije je to ozemlje pripadlo kraljevini Italiji. Z vzponom fa\u0161izma je bilo tudi petje v slovenskem jeziku, pa tudi petje v nare\u010dju prepovedano. V doma\u010dem jeziku so peli lahko samo v cerkvi in seveda na skrivaj doma. Najverjetneje so to prevladujo\u010di razlogi, da ni bilo pevskih zborov, pa naj gre tu za oktete, kvartete ali \u00bbklape\u00ab, torej manj\u0161e skupine pevcev. Povojni vplivi politike in velike \u017eelje ohranitve Slovenskega jezika, premalo vplivnega Istrskega prebivalstva in njegove kulture v Slovenskem prostoru, je tudi tu prevladovala bolj zborovska pesem, ki pa je bila najve\u010dkrat zapeta v Slovenskem in ne v materinem jeziku-\u00bbIstrsjanskem\u00ab nare\u010dju. Tudi same vsebine-besedila in izvedbe pesmi so bile bolj iz notranjosti Slovenije. Celo v osnovno\u0161olskem izobra\u017eevanju ni bilo prostora za doma\u010d-materin jezik, moralo se je pisati in govoriti samo v uradni sloven\u0161\u010dini. \u0160ele z osamosvojitvijo Slovenije, predvsem pa z vstopom v Evropsko skupnost je doma\u010d-materin jezik in istrska kultura za\u010dela bolj uveljavljati in ceniti.<\/p>\n
Tako je Istrska glasba spet dobila doma\u010d prizvok, velikokrat preoble\u010dena v modernej\u0161o obliko, igrana s sodobnimi pa tudi tradicionalnimi glasbili in peta v nare\u010dnem-materinem jeziku.<\/p>\n
Slovensko pevska tradicija je ve\u010dglasno petje (dvo, tro, \u0161tiri, pet ali celo \u0161est glasno). <\/strong><\/p>\n Istrsko ljudsko petje je imelo po pripovedovanju doma\u010dinov svoje zna\u010dilnosti v tem, da so se zbirali za petje prilo\u017enostno, prijateljsko in po posluhu. Zato imajo nekatere pesmi zapete v drugih krajih tudi druga\u010dno besedilo in celo spremenjeno melodijo, ker so zapeli po spominu. Pesem je za\u010del srednji glas, zgornji je pel terco, spodnji pa bas. Zaradi pomanjkanja prilo\u017enosti za petje in tudi zaradi vpliva drugih pevskih in glasbenih zvrsti je danes v mnogo\u010dem druga\u010dno.<\/p>\n Dalmatinski otoki so bili v preteklosti slabo dostopni kopenskemu prebivalstvu. In ravno zato se je tu razvijala druga\u010dna kultura, s tem pa izvirna vokalna glasba \u00bbklapskega\u00ab petja. Tradicionalno je to ve\u010dglasno petje, brez glasbene spremljave. Petje \u00bbna posluh\u00ab, brez pevovodje. Pesem za\u010dne najvi\u0161ji glas, za njim se vklju\u010dijo \u0161e ostali pevci. To je pomembno zato, ker so se prijatelji-klapa zbrali, ker so se radi dru\u017eili, zato niso iskali glasove ampak prijatelje ki radi pojejo. Zato je bilo to tudi manj\u0161e \u0161tevilo ljudi od 5-8, ki so v\u010dasih bili celi iz iste dru\u017eine.<\/p>\n Janko Sever<\/p>\n Gabrovica v Istri<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u017denska Kompanija Fritule je bila prva \u017eenska klapa v Sloveniji. Ustanovljena je bila marca 2012 v Dekanih pri Kopru. Kompanija pomeni dru\u0161\u010dina, torej dru\u0161\u010dina \u017eensk, ki jih zdru\u017euje veselje do […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"xn-wppe-expiration":[],"xn-wppe-expiration-action":[],"xn-wppe-expiration-prefix":[],"ngg_post_thumbnail":0},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/54"}],"collection":[{"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=54"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/54\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2027,"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/54\/revisions\/2027"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/fritule.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=54"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}